Kuo toe ta ‘e ‘Eseta Fusitu'a, ta'u 60 mei Kolomotu'a, ‘a e ‘uluaki ‘I he'ene hoko koe fuofua fefine Tonga ke fokotu'u ki he lakanga ma'olunga taha ‘o e kau ngaue fakapule'anga ‘oku fokotu'u ‘e he Kapineti ko e Sekelitali Pule moe Sekelitali ki he Kapinet ‘o kamata lau mei Siulai 10.
‘Oku fetongi ai heni ‘e ‘Eseta ‘a e lakanga na'e faifatongia ai ‘a Taniela Tufui talu mei Sanuali ‘o e 1971. Pea ko e lakanga na'e faifatongia ai kimu'a ‘a ‘Eseta koe tokoni sekelitali pule mo tokoni sekelitali ki he Kapineti ‘i he levolo 1 ‘o e kau ngaue fakapule'anga, ka kuo fakapekia ‘a e lakanga ni ‘o fakatatau ki he fokotu'utu'u fo'ou (public service reform) ‘oku lolotonga ngaue ki ai ‘a e Pule'anga.
‘Oku ‘ikai ko ha toki ‘uluaki eni kuo
a'usia ‘e ‘Eseta he ko e ‘uluaki kapiteni fefine eni ‘o e Ako Ma'olunga ‘o
Tonga kapiteni mahanga ‘I he 1957.
Ko e ‘uluaki Tonga ia ke sivi mei Tonga ni ‘i he sivi tutuku ‘a Nu'usila ‘I he ‘uluaki ta'u ‘I he Form 5 ‘o lava pea toe ta'u si'I taha (ta'u 16) ‘I he ‘aho ko ia.
Ko e ‘uluaki sikolasipi fefine ‘a e Ako Ma'olunga ‘o Tonga na'a ne lava'I ‘a e ongo sivi koe sivi hu ki he ‘Univesiti moe sivi tutuku ma'olunga ‘a Nu'usila ‘i he 1959.
Ko e ‘uluaki ma'u mata'itohi B.A. ‘a e kau ako sikolasipi fefine pe tangata ‘a e Ako Ma'olunga ‘o Toga ‘i he 1964.
Ko e ‘uluaki faiako ‘a e Pule'anga kuo ne lava'I ‘a e tohi fakamo'oni faiako mei ha ‘Univesiti mo ne ma'u faka'ilonga ke faiako mei he Lautohi si'I ki he ako ma'olunga ‘I he 1964.
Ko e ‘uluaki fefine mali ia kuo foaki ki ai ha sikolasipi faka'univesiti ‘o ne ma'u mata'itohi M.A. mei he ‘Univesiti Fakafonua ‘o ‘Aositelelia ‘I he 1977.
Na'e kamata faifatongia ‘a ‘Eseta ma'ae Pule'anga Tonga ‘i Fepueli 1, 1965 ko e faiako ‘i he Ako Ma'olunga ‘o Tonga mo ‘ulu ‘i he va'a ki he hisitolia ‘o e ako'anga. Na'e ngaue ai he ta'u ‘e fa ‘o a'u ki he 1968. Pea hiki ‘o faiako ‘i he Kolisi St Edmunds ‘i Kenipela, ‘Aositelelia mei he 1973-1981 mo fa'u ‘a e ngaahi fakamatala fakahisitolia ki tonga mo kaunga ‘etita mo Palofesa Noel Rutherford ‘a e ngaahi fa'u ki he hisitolia ‘o Tonga ‘o hange ko e tohi "Kingdom of Tonga" ‘I he 1977 ki he 1981.
‘I he 1982 ki he 1992 na'e fokotu'u ia ke ne hoko ko e Tokoni Sekelitali Lahi ‘I he ‘Ofisi Palasi ‘i Nuku'alofa. ‘I he taimi tatau na'e fataki mo e fatongia ko e Tokoni Kalake ki he Fakataha Tokoni, ‘o ne hoko ai ko e fuofua fefine ke ‘i he lakanga ni mo tokoni pule ‘i he potungaue. ‘I he vaha'a taimi tatau na'a ne Tokoni Talekita Ako ai mo hoko ko e Tokoni Sekelitali ‘i he ‘Ofisi ‘o e Palemia.
Na'a ne hiki mei ai ‘o Tokoni Sekelitali Pule mo Tokoni Sekelitali ki he Kapineti ‘o kamata lau mei Me 13, 1992 ‘o a'u ki he ta'u ni kimu'a pea ne hoko ki he lakanga fo'ou , ko e Sekelitali Pule mo Sekelitali ki he Kapineti.
‘Oku ‘ikai ngata pe ‘i he mala'e ‘o e ako ka na'e hau ‘a ‘Eseta ‘I he tenisi ‘a e kalasi Junior mo e Senior ‘a e Ako Ma'olunga ‘o Tonga lolotonga ‘ene kei ako; kau he timi pasiketipolo ‘a e ako'anga tatau moe Epsom Girls Grammar, ‘Univesiti ‘o ‘Aokalani mo e ‘Univesiti Fakafonua ‘o ‘Aositelelia. Na'e fika ua ki he hau ‘o e fe'auhi tenisi ‘a e kakai fefine Open ‘o Tonga ni ‘i he 1967, pea ko e memipa ia ‘o e Teufaiva Gymnasium, kalapu Pele Bridge ‘i ‘Aositelelia.
‘Oku manako ki he va'inga grosswords, scramble, luelue fakamalohisino, lautohi pehee ki he ta piano moe ‘ukulele.
Ko ‘Eseta, ko e uaifi ia kia ‘Eiki Nopele Fusitu'a, Sea fuoloa ‘o e Fale Alea moe fa'e kia Mata'i'ulua.
NGATA'ANGA
Issued by the: Ministry of Information & Communications, Nuku'alofa, Extract from the Tonga Chronicles, 2000, MIC Archives.














